DOMOV

Skrita dolina sv. Janeza Krstnika

Šentjur - Sladka gora - Špitalič - Žička kartuzija - Nova Cerkev - Dobrna

Enodnevni izleti

po Sloveniji in okolici

1 dan

Slovenija

Datum

07.07.2018

Cena

45,00 €

Doplačila po želji

Odpovedni riziko: 2,25 €

Akontacija

20,00 €

Ugodnosti

10% popust na osnovno ceno vsem, ki se prijavite in v celoti plačate enodnevni izlet vsaj dva meseca pred odhodom. Popusti se ne seštevajo in veljajo pri prijavi neposredno pri organizatorju.

Ob tretji antologijski knjigi izletov Željka Kozinca, ki bo izšla pomladi 2018 pod naslovom “Z menoj na izlet”!

Opis poti

Odhod iz Ljubljane ob 7. uri. Vožnja mimo Celja v Šentjur, ki ga sestavljata Gornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je skozenj stekla Južna železnica. Mesto se lahko pohvali z izjemnimi znamenitostmi. Najprej bomo na Gornjem trgu obiskali Ipavčevo hišo oz. rojstno hišo legendarne šentjurske družine, ki se je v zgodovino zapisala predvsem zaradi medicine in glasbe. Skladatelji Ipavci so pustili neizbrisen pečat v slovenski glasbi 19. in začetka 20. stol. Najbolj znana sta brata Gustav in Benjamin po narodnobuditeljskih pesmih, med njimi “Slovenec sem” in “Domovini”. V hiši je razstava o njihovem življenju in delu, vrt pa krasi stara lipa in Plečnikov vodnjak. Nato si bomo ogledali Muzej Južne železnice, ki se nahaja v Franc-Jožefovem prometnem uradu, kjer je prikaz arhiva in železniških naprav od leta 1844 dalje, občudovali bomo parno lokomotivo, signalno-progovne naprave … Vožnja na Sladko goro. Tu stoji župnijska Marijina cerkev zelo razgibane arhitekture. Začetki božje poti na goro segajo v prvo polovico 18. stol., sedanja cerkev je malo kasnejša. Tu so ustvarjali najboljši umetniki tistega časa in nam zapustili neprecenljivo baročno in rokokojsko umetnino. Nato vožnja skozi Žiče v osamljeno dolino sv. Janeza Krstnika do Žičke Kartuzije. O nastanku pripoveduje ljubka legenda, pisni viri pa poročajo, da so jo sredi 12. stol. ustanovili kartuzijani. Je ena prvih kartuzijanskih skupnosti izven matične dežele Francije. Samostan je deloval dolgih 600 let, največji verski, kulturni in gospodarski razcvet pa je kartuzija doživela okoli leta 1400, slovela je tudi po izredno bogati knjižnici. Leta 1782 pa jo je avstrijski cesar Jožef II. hkrati z drugimi samostani razpustil. Samostan, čeprav razvalina, je še danes pomemben spomenik zgodnjega kartuzijanskega stavbarstva. Po kosilu v Gastužu, najstarejši gostilni v Sloveniji, sprehod po prostranem ozemlju z ogledom ostankov glavne cerkve, dobro ohranjene gotske kapele, starega gostišča, obzidja … Videli bomo tudi razstavo žičkih rokopisov, obiskali zeliščno lekarno …  Nato vožnja v Špitalič, kjer stoji župnijska Marijina cerkev. Nekdaj je sodila v Žičko kartuzijo, saj je bil tukaj spodnji del njenega samostana, kjer so prebivali redovni bratje, in kjer je bilo vse samostansko gospodarstvo. Cerkev se je skozi stoletja spreminjala, njena največja zanimivost – romanski glavni portal – pa še vedno kljubuje času. Vožnja v Novo Cerkev. Sredi vasi stoji mogočna cerkev z župniščem, kar priča o slavni preteklosti župnije. Tu je bilo tudi drugo službeno mesto škofa Antona Martina Slomška. Cerkev sv. Lenarta je bila prvotno romanska, današnja podoba pa je iz sredine 18. stol. Notranjost je lepo poslikana – dela Janeza Cimbola in Jakoba Brolla. Videli bomo tudi obnovljeno gotsko kapelo sv. Mihaela. Vožnja v  zdravilišče Dobrna. Tople vrelce so tukaj poznali že Kelti in Rimljani, leta 1403 pa so vodo prvič uporabili v zdravstvene namene. Danes je Dobrna eno najsodobnejših slovenskih zdravilišč, ki se poleg odličnih hotelov, bazenov in medicinskega središča lahko pohvali tudi s čudovito okolico. Sprehod po zdraviliškem parku, ki velja za enega najlepših v Evropi. Še vrnitev v Ljubljano.

Ni zemljevida poti.

V ceno je vračunano: avtobusni prevoz, kosilo, osnovno nezgodno zavarovanje, vodstvo in organizacija. Vstopnine s pripadajočimi lokalnimi vodstvi niso vračunane.

Mogoče vam bo všeč tudi

INFORMACIJE

Vodnikova 130, 1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 518 50 50

E-pošta: info@quovadis.si

Odprto od ponedeljka do petka
med 9. in 17. uro

FACEBOOK

KONTAKTIRAJTE NAS