DOMOV

Večno čarobna antična Grčija

Vtisi s popotovanja po zibelki zahodne civilizacije!

Večno čarobna antična Grčija

Helenska republika, Hellas ali bolj znana kot Grčija, je dežela antičnih bogov, olimpijskih iger, dežela čudovitega Egejskega morja in značilnih belo-modrih hišic, ki očarajo prav vsakega obiskovalca. Grčija velja za zibelko zahodne civilizacije, tu sta se razcveteli filozofija in umetnost, ki ju je Aleksander Veliki s prekoračitvijo Helesponta ponesel po Sredozemlju.

 

Grška zgodovinska in kulturna dediščina tako še vedno odmevata v književnosti, umetnosti in znanosti sedanjega sveta. Stari Grki so nam zapustili sijajne zaklade, s katerimi se ponaša sodobna Grčija. V veseli družbi smo se napotili v Grčijo, da bi jih odkrivali. Prvi so bili na vrsti samostani čudežne pokrajine Meteore, ki čepijo vrh izredno visokih in težko dostopnih naravnih kamnitih stolpov ter so za samostani na gori Atos najpomembnejša skupina pravoslavnih samostanov v Grčiji. Od 14. pa do 16. stol. je nastalo 24 samostanov, ki predstavljajo izjemno kulturno dediščino. Povzpeli smo se do nekaterih izmed njih. Naslednji dan smo se vozili po rodovitni Tesaliji mimo Lamie in Termopil – spomnili smo se slavne bitke Grkov s Perzijci – na južno pobočje gore Parnas v Delfe, najpomembnejše antično svetišče in preročišče, kjer je svečenica Pitija odgovarjala na vprašanja romarjev …

 

Tudi mi smo ji zastavili vprašanje, na odgovor še čakamo, najbrž kar po elektronski pošti. Zvečer smo prispeli v Atene, prestolnico Grčije, ki leži sredi atiške ravnine. Že od daleč smo zagledali veličastno Akropolo, simbol mesta. Večerjali smo v veseljaški Plaki, kjer se restavracije drenjajo ena poleg druge in na različne načine privabljajo goste. Naslednji dan smo namenili izčrpnemu ogledu Aten z Akropolo in Narodnim arheološkim muzejem, ki hrani najimenitnejše grške antične umetnine z različnih arheoloških najdišč, med njimi je tudi zlata “Agamemnonova maska” iz Miken. Nato smo se odpeljali na polotok Peloponez v pokrajino Argolido. Najprej smo se ustavili ob slavnem 6 km dolgem Korintskem prekopu med Peloponezom in celinsko Grčijo, ki skrajša plovno pot ladij, ki so iz Pireja namenjene v Jadransko morje. Sledil je obisk znamenitih Miken s kiklopskim obzidjem in Levjimi vrati, ene od zibelk grške civilizacije ter središče pomembne kulture (mikenska kultura), ki jo je v Iliadi opeval Homer. Spomnili smo se trojanske vojne in junakov, kot so Agamemnon, Menelaj, Paris, Helena … Nemcu Heinrichu Schliemannu, velikemu ljubitelju Homerjevih del in amaterskemu arheologu, je leta 1874 pri izkopavanju v Mikenah uspelo najti kraljeve grobove, v katerih so bila z zlatom in dragimi kamni okrašena trupla …

V Epidavru, mestu boga zdravilstva Asklepija (Eskulapa) smo občudovali enega največjih gledališč antičnega sveta, kjer še danes uprizarjajo klasične grške tragedije in komedije. Nato smo se potikali po nekoč vojaški državici Šparti, ki je slovela po železni disciplini in izjemnem domoljubju, kar ji je v Peloponeških vojnah prineslo zmago nad tekmico – Atenami … Za konec našega popotovanja po Grčiji smo se posvetili še antični Olimpiji, že v davnini pomembnemu kultnemu prostoru in slavnemu preročišču, od leta 776 pr. Kr. pa prizorišču olimpijskih iger, ki so se vrstile vsako četrto leto v čast bogu Zevsu. “Še se bomo vrnili”, smo, polni lepih doživetij, zavzeto sklenili!

 

INFORMACIJE

Vodnikova 130, 1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 518 50 50

E-pošta: info@quovadis.si

Odprto od ponedeljka do petka
med 9. in 17. uro

FACEBOOK

KONTAKTIRAJTE NAS